Triosna dizel-hidravlična lokomotiva serije JŽ 731, po avstrijski tovarni popularno imenovana jembah, je bila prva serijska dizelska lokomotiva na Jugoslovanskih železnicah (JŽ). Prvih šest lokomotiv je bilo za JŽ izdelanih v tovarni Jenbacher Werke leta 1958, kot serija JŽ 730 (→ JŽ 731). Leta 1960 se je v tovarni Đuro Đaković v Slavonskem Brodu začela licenčna proizvodnja in v seriji JŽ 731-0 je bilo izdelanih devetnajst lokomotiv, od tega osem za Slovenijo. Prvi dve za ŽTP Ljubljana sta bili v prometu od septembra 1960. Uporabljale so se predvsem za ranžiranje vlakov. Na SŽ je serija 731-0 obratovala do maja 1993, ohranil pa se je jembah SŽ 731-022 v kurilnici na Jesenicah.
Parne premikalke JŽ po 2. svetovni vojni
Parne lokomotive so se od sredine leta 1930 naprej v serije razvrščale po namembnosti, letnici izdelave in številu lokomotiv. Za premikalne lokomotive tendrovke so bila rezervirana števila 60-69 in 160-169. Dvomestne številke so se uporabljale za lokomotive, ki so bile leta 1933 mlajše od 25 let in katerih število je bilo v seriji več kot pet. Tromestne številke (nad 100) so se uporabljale za lokomotive, ki so bile leta 1933 starejše od 25 let, njihovo število v seriji pa je bilo manj kot pet. Seveda so se za ranžiranje uporabljale še druge serije.
Po koncu druge svetovne vojne so se v Sloveniji za premik uporabljale stare mokroparne tovorne lokomotive serij JDŽ 23, 52, 127, 131, 132 in 151. Za progovno vleko vlakov so bile neekonomične, zato so jih namenili za postajni premik. Uporabljale so se še tendrovke serije 154, 157, 158 in 159, katerih pa je bilo manj. Vsekakor moramo omeniti serijo JŽ 62, tipično lokomotivo za premikanje, ki je v Evropo prišla iz ZDA. V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta se na premiku pojavili še seriji JŽ 50 in 51, stare tovorne lokomotive na težkem premiku pa je nadomestila serija JŽ 24, ki se je ohranila vse do leta 1967.
Konec leta 1956 so bile parne lokomotive razvrščene v 52 serij JŽ in so sestavljale 97 odstotkov vseh vlečnih vozil. Številčno stanje pare je bilo: skupaj 1.788 lokomotiv, aktivnih 1.691 in za delo sposobnih 1.361. V voznem parku je bilo še 18 elektrolokomotiv, 4 elektromotorne garniture (litorine) in 30 dizelmotornih garnitur (litorine, ‘šinobusi …).
| JŽ parne tendrovke 1956 | Skupaj | Aktivni | Za delo |
| 2 gnani osi | 22 | 20 | 16 |
| 3 gnane osi | 459 | 447 | 371 |
| 4 gnane osi | 43 | 41 | 33 |
| SKUPAJ | 524 | 508 | 420 |
Vir: Statistika Jugoslovenskih železnica za 1956 godinu, Subotica 1957
Aktivni vozni park JŽ je decembra 1956 obsegal naslednje tendrovke, ki so bile najbolj primerne za ranžiranje vlakov:
- JŽ 50, skupaj 45 lokomotiv, od tega v Sloveniji 2,
- JŽ 51, skupaj 137 lokomotiv, od tega v Sloveniji 9,
- JŽ 52, skupaj 15 lokomotiv, od tega v Sloveniji 5,
- JŽ 61, skupaj 49 lokomotiv, od tega v Sloveniji 0 in
- JŽ 62, skupaj 113 lokomotiv, od tega v Sloveniji 18.
Število parnih lokomotiv se je zaradi elektrifikacije prog in nabave novih električnih in dizelskih lokomotiv iz leta v leto zmanjševalo. Parna vleka v rednem prometu je bila v Sloveniji ukinjena maja 1978.
Prvi koraki dizelske vleke v Jugoslaviji
Razvoj dizelskih motorjev za železniška vlečna vozila je v Evropi časovno zaostajal za električnimi. Nemški izumitelj Rudolf Diesel (1858–1913) je svoj motor na nafto predstavil leta 1897, sedemnajst let po Siemensovi ozkotirni električni lokomotivi. Nemški Borsig je leta 1912 izdelal prvo veliko dizelsko lokomotivo z motorjem Sulzer (883 kW) in mehanskim prenosom pogona, a je zaradi različnih težav ostala le prototip. Prvo uspešno dizel lokomotivo za redni promet je leta 1924 izdelala strojna tovarna Esslingen za Sovjetske železnice.
Začetek razvoja motorne vleke v Kraljevini Jugoslaviji sega v leto 1929, ko sta bila nabavljena dva potniška motornika tipa BCmot z bencinskim motorjem. Izdelana sta bila na Madžarskem, v tovarni Ganz, vozila pa sta v Srbiji in nato na Hrvaškem. Leta 1935 je bilo v danski tovarni DFA za JDŽ nabavljenih šest motornikov serije Dmot 120 in Dmot 261. Na Primorskem, ki je tedaj spadala pod Italijo, so v medvojnem obdobju vozili dizelski motorniki skupine FS ALn 56/556 in 772.
Po koncu druge svetovne vojne je Jugoslaviji ostalo nekaj različnih tipov nemških dizelskih lokomotiv in motornikov. JDŽ so leta 1955 v Zahodni Nemčiji prevzele deset novih dizelskih motornikov šinobus Dmot 126 (JŽ 812) bordo rdeče barve. Motornik s prikolico je bil enostaven, stroški njegove izdelave pa niso bili pretirano visoki. V letih 1958–1969 ga je izdelovala tovarna Goša v Smederevski Palanki. Prvi šinobusi so v Slovenijo prispeli novembra 1960.
Prvi koraki v modernizaciji potniškega prometa so že bili storjeni, ni pa še bilo preboja pri modernizaciji lokomotiv za vleko vlakov in postajni premik. Strokovnjaki so parno vleko nameravali zamenjati z nabavo dizelskih lokomotiv, na magistralnih progah z največ prometa pa se je predvidevala elektrifikacija za elektrovleko.
JŽ konec leta 1956 niso imele v voznem parku nobene dizelske lokomotive standardne tirne širine. Do spremembe je prišlo že maja 1957, ko je nemška tovarna Kraus-Maffei München izdelala tri dizelske lokomotive s hidravličnim prenosom pogona za državniški Modri vlak jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Najprej so bile nekaj let označene kot serija JŽ D66 in poimenovane 66-001 Dinara, 66-002 Kozara in 66-003 Sutjeska, nato pa leta 1960 preštevilčene v serijo JŽ 761. Prva dizelska lokomotiva JŽ se zaradi le treh izdelanih ne šteje kot serijska, temveč prototipna.
Tovarni Jenbacher Werke in Đuro Đaković
Mesto Jenbach na Tirolskem je sedež tovarne Jenbacher Werke (JW). Leta 1950 je tovarno zapustila prva lokomotiva standardne tirne širine z enovaljnim, dvotaktnim, dizelskim motorjem lastne proizvodnje. Dizelski motorji so temeljili na modularnem sistemu z močjo valja 50 KM, tako ima 200 KM 4-valjni, 400 KM 8-valjni in 600 KM 12-valjni, dvotaktni dizelski motor. Tovarna je za domači in tuji trg izdelala nešteto lokomotiv, za avstrijske železnice (ÖBB) pa poleg ostalih tudi ranžirne lokomotive serij ÖBB 2060, 2062 in 2068.
Leta 1954 se je z Jenbacher Werke licenčno povezala jugoslovanska tovarna Đuro Đaković v Slavonskem Brodu, ki je leto pozneje izdelala prvo ozkotirno lokomotivo z mehanskim prenosom pogona. Licenčna proizvodnja se je v Slavonskem Brodu hitro razširila še na druge tipe mehanskih dizelskih lokomotiv z močjo 50, 100 in 200 KM. Sočasno je Jenbacher za jugoslovansko industrijo izdelal najmanj deset dvoosnih lokomotiv različnih tipov, leta 1958 pa za JDŽ prvič šest jembahov tipa DH 400 C42, serije JŽ 730-0 oz. JŽ 731-0. Leta 1963 so za JŽ sledili štirje novi jembahi tipa DH 400 C42Y (Y oznaka za Jugoslavijo). Uvrščeni so bili v serijo JŽ 731-1.
Prva licenčna dizelhidravlična lokomotiva z močjo 200 KS je bila v Slavonskem Brodu sestavljena leta 1959 in pomeni začetek licenčne proizvodnje lokomotiv z močjo 200, 400 in 600 KM. Prve lokomotive s 400 KM (tip DHL 400 C) so bile v Slavonskem Brodu izdelane leta 1960 kot serija JŽ 731-0. Vrhunec proizvodnje triosnih lokomotiv z močjo 600 KM pomeni serija JŽ 732-1, ko je bilo za železnico in industrijo v letih 1969–1991 izdelanih 132 lokomotiv. Zadnje lokomotive v Slavonskem Brodu so bile izdelane za industrijo razpadajoče Jugoslavije, leta 1991 (DHL 600 C44).
Avtor prispevka: mag. Klemen Ponikvar
Seznam kratic
ALn – lahek italijanski dizelmotornik
BiH – Bosna in Hercegovina
BTC – Blagovno-trgovinski center Ljubljana
CD – Centralne delavnice (SŽ-VIT)
DB – Nemške železnice
DEL – dizel-električna lokomotiva
DFA – združene avtomobilske tovarne (Danska)
DHL – dizel-hidravlična lokomotiva
DLOK – dizelska lokomotiva
DMG – dizel-motorna garnitura
DML – dizel-mehanska lokomotiva
DR – Nemške železnice pred 2. svetovno vojno in med njo
ĐĐ – Đuro Đaković, Slavonski Brod
EMD – Electro-Motive Division, sestavni del korporacije GM
FS – Italijanske državne železnice
GMD – General Motors Diesel (kanadski proizvajalec dizelskih lokomotiv)
HŽ – Hrvaške železnice
JDŽ – Jugoslovanske državne železnice
JŽ – Jugoslovanske železnice
JW – Jenbacher Werke, avstrijski proizvajalec lokomotiv
KM – konjska moč
kW – kilovat
MaK – Maschinenbau Kiel (strojegradnja)
ND – normalnotirna dizel (interna oznaka lokomotiv v železarni Jesenice)
NOHAB – švedska tovarna Nydqvist och Holm Aktiebolag
n. p. – podatek ni na voljo
ÖBB – Avstrijske zvezne železnice
RPV – Remont in proizvodnja železniških vozil, Slavonski Brod
SIJ – Slovenska industrija jekla
SŽ – Slovenske železnice
TCDD – Turške državne železnice
TDR – Tovarna dušika Ruše
TETO – Termoelektrarna in toplarna Ljubljana
TKI – Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik
TVT – Tovarna tirnih vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič Maribor
TŽV – Tovarna železniških vozil Janko Gredelj Zagreb (Tvornica željezničkih vozila Janko Gredelj Zagreb) in tudi Tovarna železniških vozil Boris Kidrič Maribor
VIPAP – Videm papir (papirnica Krško)
ZDA – Združene države Amerike
ZŽTP – Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana
ŽG – Železniško gospodarstvo Ljubljana
ŽTO – Železniška transportna organizacija
ŽTP – Železniško transportno podjetje
Uporabljena literatura
- Bitunjac, Đuro: Rekonstrukcija i modernizacija dizel-hidraulićkih lokomotiva tipa DHL 300 i DHL 600, Željeznice 21, 4/2009
- Bitunjac, Đuro: Manevarske lokomotive proizvedene u tvornici »Đuro Đaković« Slavonski brod, Željeznice 21, 1/2014
- Bogić, Mladen: Od Herona do pendolina, Strojniški vestnik, 1996
- Bundalo, Zoran: Dizel-električna lokomotiva serije JŽ 661, Železnice LVI (2000) broj 9-10 (488-499)
- Die JŽ in den 80er Jahren – Eisenbahnen in Jugoslawien Normalspur, 2016
- Horvat, Zvonimir: 100 godina remonta lokomotiva 1894-1994, Zagreb, 1994
- Kožulj, Tomislav; Švaljek, Ivan; Bošnjak, Miljenko: Tehničko-eksploatacijski pokazatelji i značajke vučnih vozila Hrvatskih željeznica, Zagreb, 2003
- Lučanin, L. Svetislav: Dizel-električne lokomotive, Beograd, 1990
- Mihailović, Dušan: Održavanje vučnih vozila JŽ, revija Železnice, 1984
- Paunović, Danilo: Dizel-vučna vozila njihovo korišćenje i održavanje, I i II deo, Beograd, 1982
- Petrovitsch, Helmut: Lokomotiven aus Tirol, Teil 8, 1988
- Ponikvar, Klemen: Pregled tirnih vlečnih vozil na Slovenskem v obdobju 1945–2025, Rakek, maj 2025
- Stojimirović, Predrag: Dizel vučna vozila Jugoslovenskih železnica I. deo mašinski uređaji, Beograd, 1969
- Švajgar, Verij: Parna vleka na Slovenskem, Globus Zagreb 1984
- 50 let »Đuro Đaković« industrija šinskih vozila, industrijskih i energetskih postrojenja i čeličnih konstrukcija, Slavonski Brod, 1971
- Industrija »Đuro Đaković«, 90 godina strojogradnje u Slavonskom Brodu (1921-2011), Slavonski Brod, september 2012
- JŽ Navodilo 52: O tehničnih normativih in podatkih za izdelavo in izpolnitev voznega reda, Beograd, maj 1989
- Lokomotivske knjige iz arhiva Železniškega muzeja SŽ (731-018, 020, 021 in 024)
- Pogovor s kontrolnim strojevodjem serije JŽ 731 Bogomir Troha in strojevodjem Jankom Povirkom
- Stanje lokomotiva HŽ Vuče vlakova na dan 16. 8. 2011
- Statistika Jugoslovenskih železnica za 1956 godinu, Subotica 1957
- Seznami lokomotivskih serij SŽ (SŽ-VIT, Bojan Dremelj)
- Uputstvo za rukovanje i održavanje dizel-lokomotive serije 731, Zajednica Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1961
- https://www.pospichal.net/lokstatistik/yu.htm
- https://en.wikipedia.org/wiki/Krauss-Maffei_ML_2200_C%27C%27
- https://en.wikipedia.org/wiki/Jenbacher
- https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=113&hilit=731
- https://nostalgiebahn.at/diesellok_2061-303.html
- https://achristo.hier-im-netz.de/HerstJW.htm
- https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/dizel/731.php
- https://forum.malezeljeznice.net
- https://www.zeleznice.in.rs/forum
- https://de.wikipedia.org/wiki/ÖBB_2060
- https://de.wikipedia.org/wiki/ÖBB_2062
- https://de.wikipedia.org/wiki/Diesel-Klose-Sulzer-Thermolokomotive
- https://scalaenne.wordpress.com/2013/05/25/austriache-in-italia-fs-225-6000-e-218-6098-235-6000-e-245-6000-le-jenbacher/