Za zagotavljanje varnosti prometa so ključnega pomena slišne, vidne in pisne zveze med postajami. Ko so izumili električni telegraf, se je nemudoma uveljavil tudi na železnici. Leta 1876 se mu je pridružil telefon. Pozneje je telegraf zamenjal teleprinter, leta 1963 pa so pri nas vpeljali še radiotelegrafsko službo z operativnimi centri, opremljenimi z ustreznimi oddajniki in sprejemniki.
Potreba po točnem času se je pojavila šele z nastankom železnic zaradi zahteve po urejenem in točnem prometu. Ure na posameznih službenih mestih vzdolž proge so uravnavali vsak dan opoldne po telegrafskem signalu. Na postajah glavna, matična ura krmili vse druge, tako da kažejo isti čas.
