Kako je lastnik parne lokomotive razvil in izdelal tudi parni traktor
To je zgodba o atraktivnem parnem traktorju, edinstvenem v Sloveniji. V primerjavi s pravim traktorjem, ki so v Angliji, Nemčiji ali na Nizozemskem pogosti, pri nas pa jih skorajda ne poznamo, je narejen v merilu 1:4. Z njim se vsako leto peljejo tudi tako ugledni gostje, kot sta Dedek Mraz in Božiček.
Miha Omerza je v Železniškem muzeju Slovenskih železnic poznan predvsem kot lastnik in strojevodja parne lokomotive. A to ni njegovo edino parno vozilo. Tokrat vam predstavljamo njegov parni traktor, s katerim poleg Božička in Dedka Mraza vozi tudi otroke.
Kako je prišlo do ideje za parni traktor?
»To je zelo stara ideja. V časopisu sem videl fotografijo z razstave francoskih oldtimerjev, tam je bil razstavljen tudi parni traktor. Ta fotografija me je tako navdušila, da sem več let raziskoval, kako bi naredil svoj parni traktor,« pojasni Omerza.
Prva raziskovalna pot je bila oddaljena tisoč kilometrov stran. Dobesedno. Namreč, Omerza je našel na Nizozemskem razstavo parnih traktorjev in za njen obisk navdušil svojega sina. »Vsedla sva se v avto in se odpeljala v Dordrecht na festival pare.«
Nato je naredil osnutek svojega modela. »Prijatelj mi je dal sliko parnega traktorja. Nisem naredil povsem po načrtih, ampak sem naredil malo po svoje. Zato moj traktor ni čisto po načrtih angleške znamke Burrell,« pojasni Omerza.
Kako do delov za parni traktor?
»Dele za svoj parni traktor sem naredil večinoma sam. Ležaji so bronaste puše. Nekaj krogličnih ležajev sem kupil, zobnike pa mi je naredil obrtnik Kunaver iz Ljubljane. Sam pa sem se držal preverjene metode: postruži, porezkaj in nekaj bo že nastalo,« se pošali Omerza. »Seveda so ob taki metodi izdelovanja kakšni deli tudi enostavno za vreči pod mizo!«
Svoj parni traktor je delal polnih pet let! Ob popoldnevih v svojem prostem času. »Pogosto se je ustavilo, nisem več znal naprej, moral sem prespati in najti rešitev.« To se je dogajalo razmeroma pogosto, kajti Omerza je svoj parni traktor izdeloval povsem brez načrta in po svoji predstavi, zato si je moral načrt za njegovo delovanje sam izrisati.
Kako zmogljiv je parni traktor?
Omerzin traktor je po lastnikovih besedah močan kot običajen moped. Težek je 350 kilogramov. Ima prikolico, na kateri so tri klopce in s katero pelje devet otrok. Kolesa pri traktorju so železna, na njihov obod je nalepljena guma. »S parnim traktorjem se najlepše vozi po asfaltu. Bo brezpotju preveč trese,« priznava Omerza. Poudarja, da je parni traktor ena od njegove ustvarjalne strasti po vozilih, seveda pa je namenjen predvsem za domačo uporabo.
Poganja ga seveda para. Za kurjenje Omerza uporablja kombinacijo rjavega premoga in antracita. Pritisk v kotlu doseže do sedem barov.
Zgodovina parnih traktorjev
Omerzin parni traktor je narejen v merilu 1:4. Pravi parni traktorji so bili v uporabi predvsem pri kmetih v Angliji in na Nizozemskem, pa tudi v Nemčiji. Uporabljali so jih za pogon mlatilnic, žaganje drv in vleko težkih vozov. Traktorji za oranje pa so bili posebne izvedbe. Tudi Omerza ima majhen »cirkularček« oziroma krožno žago za rezanje drv. Kako je parni traktor koristen za rezanje drv, včasih obiskovalcem na prireditvah tudi pokaže. Omerza namreč s svojim parnim traktorjem na prireditvah vozi tudi najbolj eminentne osebe, kot sta Dedek Mraz in Božiček.
S svojim parnim traktorjem se udeležuje tudi tekmovanj. V Jablah se je na primer udeležil srečanja ljubiteljev stare kmetijske tehnike. »Moj parni traktor je vsekakor atraktiven in edinstven model. Ne vem, ali je še kakšen parni traktor v Sloveniji, vsaj jaz ne vem zanj,« s ponosom na svoj parni traktor pove lastnik in vnet voznik parne lokomotive Miha Omerza.
Najstarejši ohranjeni parni traktor v londonskem muzeju
Londonski Muzej znanosti (Science Museum) ponuja obiskovalcem na ogled najstarejši ohranjeni parni traktor. To je parni traktor britanskega proizvajalca kmetijskih strojev in parnih valjarjev Aveling and Porter iz leta 1871.
Najstarejši ohranjeni parni traktor ima vse lastnosti, ki so jih imeli standardni parni traktorji omenjena izvajalca Aveling and Porter od izuma pa vseh naslednjih 60 let. Traktor je načrtoval Thomas Aveling, pionir uporabe parnih strojev za pluženje ali oranje ter prevoz stvari in drugih kmetijskih strojev. Parni traktorji, zelo priljubljena delovna orodja v Veliki Britaniji, so bili uporabljeni kot prenosni viri mehanske energije, ki jih je poganjal dolg jermen, povezan z vztrajnikom. Traktorje so lastniki med časom žetve vozili od kmetije do kmetije, kjer so poganjali mlatilne stroje, ki so ločevali pšenico oziroma zrnje od plev. Za mnoge ljudi je bil parni traktor prvo srečanje s »strojem prihodnosti«. A delo s stroji je bilo izjemno težko. V romanu Čista ženska iz leta 1891 avtor Thomas Hardy opisuje delovni tempo strojev. Roman opisuje garanje delavke Tess pri nalaganju pšenice v mlatilnico: »Za Tess ni bilo počitka, boben se ni ustavil, mož ki je nalagal koruzo v boben, se ni mogel ustaviti, in ona, ki je podajala razvezane snope, se prav tako ni mogla ustaviti«. Parni traktorji so bili pogosto uporabljeni za prevoz težkih industrijskih strojev. Vlekli so tudi »cestne vlake«, to je bil sistem vozil, sestavljen iz več vagonov, kljub njihovi počasni hitrosti približno 6,5 kilometra na uro. Podjetje Aveling and Porter je svoje parne stroje izvažalo po celem svetu. Podjetje je izumilo tudi parne valjarje, to so bili parni traktorji z velikimi valji za kolesa. V tem smislu je parni stroj tlakoval pot za avto in dizelski tovornjak.
Še nekaj besed o londonskem Muzeju znanosti: ustanovljen je bil leta 1857 in je ena glavnih turističnih atrakcij Londona. Letno ga obišče več kot 3 milijone obiskovalcev. V muzeju je tudi najstarejša ohranjena parna lokomotiva, imenovana Puffing Billy, izdelana v letih 1813-1814. Narejena je bila za prevoz premoga, in sicer zato, da je zamenjala potrebo po konjih, ki so morali vleči težke vozove s premogom. Puffing Billy je ostal v uporabi do leta 1862, ko se je preselil v Muzej znanosti, kjer je še danes na ogled.
