Lokomotiva 62-121 predstavlja normalnotirno tenderko za premikalno službo vrste oziroma serije 62. »Normalnotirna« pomeni, da je lokomotiva namenjena vožnjam po železniških tirih, kjer je tirna širina med dvema vzporednima tirnicama 1435 mm (omenjena tirna širina je značilna za železnice v večjem delu Evrope). »Tenderka« je lokomotiva, ki nima pripetega posebnega tenderja (zalogovnika za vodo in premog), temveč ima za strojevodsko kabino manjši prostor, kjer je bil shranjen premog (kot v »nahrbtniku«). Prostor za vodo pa je pri takšnih lokomotivah v bočnih rezervoarjih, na obeh straneh parnega kotla. Posledično so imele tenderke manjše količine vode in premoga, zato so bile namenjene predvsem premikom znotraj železniških postaj. Zanje velja tudi, da so sposobne enako dobro voziti najprej in nazaj oz. vzvratno.
Lokomotive serije 62
Lokomotive serije 62 so prišle na območje nekdanje Jugoslavije po koncu druge svetovne vojne v okviru mednarodne pomoči organizacije Združenih narodov za pomoč in obnovo (United Nations Relief and Rehabilitation Administration ali krajše UNRRA). Lokomotive omenjene serije, ki jih je prejela Jugoslavija v sklopu pomoči, so imele sprva ameriške oznake – USATC 1394 (omenjeno lokomotivo so v Jugoslaviji preimenovali v JŽ 62-019). USATC je kratica za United States Army Transportation Corps kar v prevodu pomeni Transportni korpus vojske Združenih držav Amerike. JŽ pa je kratica za Jugoslovanske železnice. Podatki kažejo, da je Jugoslavija v sklopu UNRRA pomoči prejela 106 ameriških lokomotiv serije 62. Zaradi primanjkovanja lokomotiv Jugoslaviji so v tovarni Đuro Đaković (v Slavonskem Brodu, Hrvaška) sredi petdesetih let prejšnjega stoletja po vzoru ameriških lokomotiv serije 62 izdelali še 23 lokomotiv za Jugoslovanske železnice in za potrebe v industriji. Lokomotive iz tovarne Đuro Đaković so bile po zunanjem izgledu podobne ameriškim lokomotivam. Konstrukcijsko pa so se kar precej razlikovale.
Skupno se je v Sloveniji ohranilo osem parnih lokomotiv serije 62, ki jih lahko vidimo v različnih krajih po Sloveniji:
- UNRRA – lokomotiva 62-019; prvotna oznaka USATC 1394; tovarna H. K. Porter & Co, Pittsburgh (Maribor-Studenci)
- UNRRA – lokomotiva 62-037; prvotna oznaka USATC 4332; tovarna Vulcan, Wilkes-Barre (Krmelj)
- UNRRA – lokomotiva 62-070; prvotna oznaka USATC 6171; tovarna Vulcan, Wilkes-Barre (Zagorje)
- lokomotiva 62-360; prvotna oznaka Železarna Jesenice N-IX; tovarna Đuro Đaković (Sevnica)
- lokomotiva 62-119; tovarna Đuro Đaković (Dobova)
- lokomotiva 62-324; tovarna Đuro Đaković (Šentjur)
- lokomotiva 62-632; tovarna Đuro Đaković (park Mozirski gaj)
- lokomotiva 62-121; tovarna Đuro Đaković (prej Ljubljana, od leta 2023 Vrhnika).
Lokomotiva 62-121
Lokomotiva 62-121 je vrsto let zastopala lokomotive svoje serije pri Železniškem muzeju Slovenskih železnic, od 6. oktobra 2023 pa jo lahko vidite pri nekdanjem končnem postajališču na Vrhniki. Izdelali so jo leta 1957 v tovarni Đuro Đaković v Slavonskem Brodu. Po podatkih je bila 14 let v uporabi za premike v nekdanji Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem. Po koncu službovanja pa so jo leta 1988 podarili takratnemu Železniškemu gospodarstvu Ljubljana za muzejsko zbirko tirnih vozil. Iz dokumentov izvira, da je bil premik iz Krškega do Ljubljane izveden, 17. 10. 1988.
Tehnične lastnosti lokomotive:
Oznaka: JŽ 62-121
Konstrukcijski tip: Ct n2
Krmlje: Heusinger
Letnik: 1957
Tovarna: Đuro Đaković (Slavonski Brod)
Teža: 48 t
Osna obremenitev: 17 t
Dolžina: 9 m
Premer pogonskih koles: 1.300 mm
Tlak pare: 14 bar
Moč: 250 kW (340 KM)
Največja hitrost: 45 km/h
V sodelovanju z Občino Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika je lokomotiva dobila novo lokacijo pri nekdanji železniški postaji oz. postajališču na Vrhniki. V prihodnosti jo poleg ustrezne obnove čakajo mnoga leta, ko bo lokalno skupnost spominjala na dediščino železnice na Vrhniki. Lokalno progo Ljubljana – Vrhnika so predali v uporabo javnemu potniškemu prometu po slavnostni otvoritvi 23. junija 1899. Omenjeno progo so po drugi svetovni vojne z utemeljitvijo, da je nerentabilna, 16. januarja 1966, ukinili. Parna lokomotiva 62-121 sicer ni vozila po lokalni progi Ljubljana–Vrhnika, saj je bila namenjena predvsem prevozom po industrijskih tirih tovarne v Krškem. Njena umestitev v območje lokalne skupnosti simbolno udejanja interes lokalne skupnosti po predstavljanju preteklosti železnice v lokalnem okolju vsem generacijam.
Literatura in viri
Brate, Tadej: Slovenske muzejske lokomotive (posebna izdaja revije GEA, 2004)
Oblak Brown, Katarina: Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika (Vrhniški razgledi 18, 2017)
Halliwell, Christopher John: The locomotives of Yugoslavia (1973)
arhiv Železniškega muzeja Slovenskih železnic (lokomotivska knjiga lokomotive 62-121 in različni zapisniki)
Prispevek pripravila: Andreja Špitalar
Foto utrinki premika lokomotive
