| V spodnjih vrsticah lahko preberete nadaljevanje prispevka o prvi serijski dizelski lokomotivi na Jugoslovanskih železnicah – JEMBAH 731 – 1. del in JEMBAH 731 – 2. del |
Obratovanje serije JŽ 731-0 v Sloveniji
Jembahi so v Sloveniji obratovali od septembra 1960 naprej. Imeli so naslednje vrste cikličnih kontrolnih pregledov: P0 15-dnevni, P1 mesečni, P3 tromesečni in P6 šestmesečni, ki so jih opravljali v CD Ljubljana Moste. Ena ura dela lokomotive na premiku je bila ekvivalent prevoženi razdalji desetih kilometrov. Redna popravila so se delila na srednja, glavna in revizijska. Izredna popravila so bila po železniških nesrečah (trki, iztirjenja) ali pa po okvarah. Jembahi 731 so imeli najkrajše roke periodičnih popravil med vsemi dizelskimi lokomotivami na JŽ. Srednje popravilo je bilo na vsakih sto tisoč, glavno pa na vsakih dvesto tisoč kilometrov. Revizijsko popravilo je bilo na vsakih devetsto tisoč kilometrov oziroma na petnajst let, kar je bilo doseženo prej.
Revizijska popravila slovenskih jembahov 731-018 do 025 so opravljali v zagrebških delavnicah TŽV Janko Gredelj. Imeli so izkušnje s to serijo, saj so revizije opravljali za vse jembahe, ki so bili v lasti ŽTP Zagreb, ter tudi za industrijo. Zagrebčani so revizijo naredili na vseh sklopih oziroma na celotnem vozilu. Običajno je bil v Zagrebu po en slovenski jembah, ko se je njegova revizija končevala, je bil poslan naslednji.
Po uspešnem prevzemu enega izmed jembahov po reviziji v Zagrebu, nekje v sredini leta 1980, sta se kontrolni za serijo JŽ 731 in strojevodja odpravila na strojno vožnjo proti Ljubljani. Dovoljenje za odhod sta dobila le okrog dvajset minut pred odhodom znamenitega vlaka Arena št. 102 na relaciji Zagreb–Ljubljana–Pulj (Zagreb 15:30, Ljubljana 17:30, Pulj 21:00). Jembahu z najvišjo hitrostjo 60 km/h je Arena v sestavi dveh DMG serije JŽ 711 s 120 km/h dihala za ovratnik celotno pot do Ljubljane. A na koncu je prvi v Ljubljano pripeljal jembah, predvsem po zaslugi sredinske osi brez kolesnih vencev, ki je »zmešala« števce osi signalnovarnostnih naprav. Areni ni preostalo drugega, kot voziti previdno in zbirati naloge za vožnjo vlaka, ki so jih pisali prometniki na postajah. Do Ljubljane je zaradi tega pridelala kar nekaj zamude.
V začetnih letih obratovanja so jembahi 731 v II. prenosu z najvišjo hitrostjo 60 km/h vlekli tudi potniške vlake z dvoosnimi vagoni tipa Baat, predvsem na ravninskih progah Ljubljana–Kamnik, Ljubljana–Dobovo, občasno pa tudi na progi Kumrovec–Stranje in še kje. Vožnja s kabino naprej je bila za strojevodje zelo neugodna, ker je bil le en komandni pult obrnjen naprej. Vlekli so tudi lažje nabiralne vlake na ravninskih progah.
Največja obremenitev lokomotive 731-0 v brutotonah na ravni horizontali in v odvisnosti od hitrosti. Najvišja hitrost I. prenosa je 30 km/h, II. prenosa pa 60 km/h.
Prvenstvena naloga jembahov je bil premik na različnih postajah po Sloveniji. Ker jih je bilo skupaj samo osem, so jih razporejali po postajah, kjer je to bilo potrebno. V Ljubljani sta za potrebe ranžiranja potniških vlakov, pralnice in drugega delovala dva jembaha, še dodatni so bili v Ljubljanskih Mostah in v Zalogu. Bili so še v Sevnici, Trbovljah, Mariboru, Zidanem Mostu, Celju, Jesenicah pa tudi v pristanišču Koper. Na težkem tovornem premiku vagonskih kompozicij, ki so po masi presegale obremenitve 731-0, so se jembahi zaradi majhne moči slabše obnesli, zato so jih postopoma zamenjale po količini številčnejše in močnejše serije JŽ 642/643 in JŽ 732-1.
Največja obremenitev lokomotive 731-0 v brutotonah glede na vzpon proge in kritično hitrost 7 km/h za I. prenos in 10 km/h za II. prenos. V I. prenosu lahko s kritično hitrostjo 7 km/h na vzponu do 4 ‰ vleče vagonsko kompozicijo z maso 1.200 t.
Slaba lastnost jembahov 731-0 je bila, da so pogosto nastajali požari na izpušnem sistemu. Problem se je pojavljal po daljšem mirovanju z delujočim dizelskim motorjem v prostem teku. Dvotaktni dizelski motor ima to slabo stran, da porabi več olja kot štiritaktni. To olje v valjih ob vžigu ne zgori povsem, temveč se deloma nabira v izpušnem sistemu. Pri visokih obremenitvah motorja se je zelo povečala količina in temperatura izpušnih plinov, ki so ob tem vžgali olje na stenah izpušnega lonca. Ogenj je lahko segal do dva metra visoko nad lokomotivo.
Posebno pozornost je strojno osebje moralo namenjati hlajenju dizelskega motorja, še posebej poleti, ob visokih zunanjih temperaturah. Hladilni sistem vodno hlajenega dizelskega motorja je imel kar nekaj pomanjkljivosti. Glede na zunanje temperature je strojevodja moral odpreti zgornja pokrova nad dizelskim motorjem za boljše kroženje in dotok svežega zraka.
Vsak slovenski jembah je med svojim delovanjem opravil okrog 1,5 milijona mazalnih kilometrov. V šestdesetih in sedemdestih letih prejšnjega stoletja jih je na leto opravil več kot osemdeset tisoč, na mesec pa med 7500 in 9500. Kilometri so se začeli zmanjševati po letu 1975, ko je bila dostavljena nova serija jembahov JŽ 732-1. Proti koncu svojega delovanja so jembahi delovali predvsem na premiku potniških kompozicij, saj je bilo tedaj veliko mednarodnega, pa tudi notranjega prometa s klasičnimi vagoni, ki jih je bilo treba predvsem v Ljubljani ranžirati in lokomotiva 731-0 je bila kot nalašč za takšne naloge. Po letu 1991 se je z razpadom Jugoslavije število mednarodnih vagonskih potniških vlakov zelo zmanjšalo, kar se je poznalo tudi na zmanjšanih potrebah serije 731-0.
Lokomotivska knjiga 731-018
Loko(motivska) knjiga vsebuje vse najpomembnejše tehnične podatke o vlečnem vozilu, od njegove predaje v promet do njegovega odpisa. V loko knjigi, ki se vodi za vsako vlečno vozilo v dveh enakih izvodih, je zapisana celotna zgodovina vozila. V knjigi so napisani tehnični podatki vozila, mesečni prevoženi kilometri, popravila, revizije in drugi posegi. V nadaljevanju je predstavljena vsebina loko knjige po številčenju prvega med slovenskimi jembahi 731-018.
Prve strani loko knjige, v kateri so osnovni podatki o vozilu. Datum predaje v promet ni vpisan, po prevoženih mazalnih kilometrih pa se predvideva, da je to september 1960.
Tovarniška tablica 731-018 iz oktobra 2003.
Število prevoženih mazalnih kilometrov lokomotive 731-018 po mesecih v letih 1962 in 1963. Sedemindvajsetega januarja 1962 je bil jembah poškodovan v naletu. Sledilo je nekaj mesecev izrednega popravila v TŽV Janko Gredelj in Đuro Đaković.
Število mazalnih kilometrov po letih za jembaha 731-018. Preko 80.000 km je dosegal vsako liho leto 1963–1971, verjetno tudi na račun vleke potniških vlakov. Nato je sledil upad, izjema so bila le še leta 1980–1982, ko je bilo preseženih 50.000 km.
Statistični podatki o zgodovini jembaha 731-018:
- september 1960 predan v promet,
- januar 1993 zadnji opravljeni mazalni kilometri (207 km),
- 389 mesecev od predaje v promet do izločitve iz prometa,
- 68 mesecev z »0« opravljenimi mazalnimi kilometri oz. 17,5 % celotnega časa,
- 1.513.100 mazalnih kilometrov v času delovanja 1960–1993,
- največ 85.735 mazalnih kilometrov na leto v 1971,
- največ 7.680 mazalnih kilometrov na mesec – januarja 1971.
Ohranjeni jembah SŽ 731-022
V jeseniški kurilnici se nahaja jembah serije 731-0. Tja se je pripeljal z lastnim pogonom, saj je bil leta 1993 kompleten in v popolnoma voznem stanju. Sledi nekaj fotografij slovenskega jembaha SŽ 731-022, ki so bile narejene julija 2025.
Sklep
V letošnjem letu mineva 66 let od začetka delovanja jembahov serije JŽ 731-0 v Sloveniji. Bile so prve serijske dizelske lokomotive pri nas, ki so le za nekaj mesecev prehitele legendarne kenedije serije JŽ 661. Jembahi, bordo rdeče barve z dvema belima črtama, so bile majhne in marljive lokomotive v železniških vozliščih, ki so opravljale nehvaležno težaško delo ranžiranja vlakov. Jembahi so bile najmanjše lokomotive na železnici v Sloveniji in vselej v senci večjih in močnejših dizlovk, še posebej kenedijev. Manjše in šibkejše od jembahov so bile le še dvoosne premikalke na nekaterih industrijskih tirih.
Ob koncu osemdesetih let je jembahom zaradi razpada Jugoslavije in s tem zmanjšanja tovornega in potniškega prometa začelo primanjkovati dela. Zadnjega aktivnega jembaha so SŽ iz prometa izločile maja 1993, zadnji delujoči v industriji pa je bil 731-025 v tovarni TVT Nova Maribor. Na državnih železnicah so jembahi delovali triintrideset let, kar za lokomotive niti ni pretirano veliko, pa čeprav so presegli svojo življenjsko dobo. Slednjo preseže prav vsaka serija, rekorder pa je zadnji aktivni kenedi SŽ 661-032, ki je s krajšim premorom v prometu že neverjetnih petinšestdeset let!
Avtor prispevka: mag. Klemen Ponikvar
Seznam kratic
ALn – lahek italijanski dizelmotornik
BiH – Bosna in Hercegovina
BTC – Blagovno-trgovinski center Ljubljana
CD – Centralne delavnice (SŽ-VIT)
DB – Nemške železnice
DEL – dizel-električna lokomotiva
DFA – združene avtomobilske tovarne (Danska)
DHL – dizel-hidravlična lokomotiva
DLOK – dizelska lokomotiva
DMG – dizel-motorna garnitura
DML – dizel-mehanska lokomotiva
DR – Nemške železnice pred 2. svetovno vojno in med njo
ĐĐ – Đuro Đaković, Slavonski Brod
EMD – Electro-Motive Division, sestavni del korporacije GM
FS – Italijanske državne železnice
GMD – General Motors Diesel (kanadski proizvajalec dizelskih lokomotiv)
HŽ – Hrvaške železnice
JDŽ – Jugoslovanske državne železnice
JŽ – Jugoslovanske železnice
JW – Jenbacher Werke, avstrijski proizvajalec lokomotiv
KM – konjska moč
kW – kilovat
MaK – Maschinenbau Kiel (strojegradnja)
ND – normalnotirna dizel (interna oznaka lokomotiv v železarni Jesenice)
NOHAB – švedska tovarna Nydqvist och Holm Aktiebolag
n. p. – podatek ni na voljo
ÖBB – Avstrijske zvezne železnice
RPV – Remont in proizvodnja železniških vozil, Slavonski Brod
SIJ – Slovenska industrija jekla
SŽ – Slovenske železnice
TCDD – Turške državne železnice
TDR – Tovarna dušika Ruše
TETO – Termoelektrarna in toplarna Ljubljana
TKI – Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik
TVT – Tovarna tirnih vozil in toplotne tehnike Boris Kidrič Maribor
TŽV – Tovarna železniških vozil Janko Gredelj Zagreb (Tvornica željezničkih vozila Janko Gredelj Zagreb) in tudi Tovarna železniških vozil Boris Kidrič Maribor
VIPAP – Videm papir (papirnica Krško)
ZDA – Združene države Amerike
ZŽTP – Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana
ŽG – Železniško gospodarstvo Ljubljana
ŽTO – Železniška transportna organizacija
ŽTP – Železniško transportno podjetje
Uporabljena literatura
- Bitunjac, Đuro: Rekonstrukcija i modernizacija dizel-hidraulićkih lokomotiva tipa DHL 300 i DHL 600, Željeznice 21, 4/2009
- Bitunjac, Đuro: Manevarske lokomotive proizvedene u tvornici »Đuro Đaković« Slavonski brod, Željeznice 21, 1/2014
- Bogić, Mladen: Od Herona do pendolina, Strojniški vestnik, 1996
- Bundalo, Zoran: Dizel-električna lokomotiva serije JŽ 661, Železnice LVI (2000) broj 9-10 (488-499)
- Die JŽ in den 80er Jahren – Eisenbahnen in Jugoslawien Normalspur, 2016
- Horvat, Zvonimir: 100 godina remonta lokomotiva 1894-1994, Zagreb, 1994
- Kožulj, Tomislav; Švaljek, Ivan; Bošnjak, Miljenko: Tehničko-eksploatacijski pokazatelji i značajke vučnih vozila Hrvatskih željeznica, Zagreb, 2003
- Lučanin, L. Svetislav: Dizel-električne lokomotive, Beograd, 1990
- Mihailović, Dušan: Održavanje vučnih vozila JŽ, revija Železnice, 1984
- Paunović, Danilo: Dizel-vučna vozila njihovo korišćenje i održavanje, I i II deo, Beograd, 1982
- Petrovitsch, Helmut: Lokomotiven aus Tirol, Teil 8, 1988
- Ponikvar, Klemen: Pregled tirnih vlečnih vozil na Slovenskem v obdobju 1945–2025, Rakek, maj 2025
- Stojimirović, Predrag: Dizel vučna vozila Jugoslovenskih železnica I. deo mašinski uređaji, Beograd, 1969
- Švajgar, Verij: Parna vleka na Slovenskem, Globus Zagreb 1984
- 50 let »Đuro Đaković« industrija šinskih vozila, industrijskih i energetskih postrojenja i čeličnih konstrukcija, Slavonski Brod, 1971
- Industrija »Đuro Đaković«, 90 godina strojogradnje u Slavonskom Brodu (1921-2011), Slavonski Brod, september 2012
- JŽ Navodilo 52: O tehničnih normativih in podatkih za izdelavo in izpolnitev voznega reda, Beograd, maj 1989
- Lokomotivske knjige iz arhiva Železniškega muzeja SŽ (731-018, 020, 021 in 024)
- Pogovor s kontrolnim strojevodjem serije JŽ 731 Bogomir Troha in strojevodjem Jankom Povirkom
- Stanje lokomotiva HŽ Vuče vlakova na dan 16. 8. 2011
- Statistika Jugoslovenskih železnica za 1956 godinu, Subotica 1957
- Seznami lokomotivskih serij SŽ (SŽ-VIT, Bojan Dremelj)
- Uputstvo za rukovanje i održavanje dizel-lokomotive serije 731, Zajednica Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1961
- https://www.pospichal.net/lokstatistik/yu.htm
- https://en.wikipedia.org/wiki/Krauss-Maffei_ML_2200_C%27C%27
- https://en.wikipedia.org/wiki/Jenbacher
- https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=113&hilit=731
- https://nostalgiebahn.at/diesellok_2061-303.html
- https://achristo.hier-im-netz.de/HerstJW.htm
- https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/dizel/731.php
- https://forum.malezeljeznice.net
- https://www.zeleznice.in.rs/forum
- https://de.wikipedia.org/wiki/ÖBB_2060
- https://de.wikipedia.org/wiki/ÖBB_2062
- https://de.wikipedia.org/wiki/Diesel-Klose-Sulzer-Thermolokomotive
- https://scalaenne.wordpress.com/2013/05/25/austriache-in-italia-fs-225-6000-e-218-6098-235-6000-e-245-6000-le-jenbacher/