Enaindvajset arhivov iz vse Evrope z edinstvenim gradivom na temo železnic

Med letošnjim mednarodnim arhivskim tednom, ki je bil na pobudo Mednarodnega arhivskega sveta (ICA) med 6. in 10. junijem, je 21 arhivov iz vse Evropske unije objavilo skupno publikacijo z edinstvenimi zgodovinskimi železniškimi fotografijami in opisi.

Ta konec tedna se končuje Mednarodni arhivski teden, med katerim želijo arhivi po vsem svetu poudariti velik pomen dela, ki ga opravljajo za skupnost v kateri delujejo.

Na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje in belgijskega Mestnega arhiva Leper (Stadsarchief Leper) je bila tako že tretje leto zapored organizirana akcija imenovana International Archives Week Challenge, s katero so  povezali arhive z vse Evropske unije. Letos jih je sodelovalo že enaindvajset.

 Zanimivosti iz zgodovine železnic v Evropi

Arhivi sodelujoči v International Archives Week Challenge so iz svojih fondov in obsežnih zbirk izbrskali izvrstno gradivo, povezano z železnicami. V elektronski publikaciji boste lahko prebrali številne zanimivosti iz evropskih železnic, iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Danske, Estonije, Nemčije… pa tudi iz Slovenije. Do publikacije v pdf formatu lahko dostopate na povezavi ali s klikom na sliko:

Tragična nesreča Orient Expressa leta 1929 pri Rajhenburgu

Arhivi so v sodelovali tako, da so izbrali reprezentativni kos gradiva, ki ga hranijo v svojih zbirkah ter ga na kratko predstavili. Najstarejši v publikaciji uporabljeni dokumenti izvirajo iz sredine 19. stoletja.  Zgodovinski arhiv Celje je izbral fotografijo in pripravil kratek opis tragične nesreče vlaka Orient Exspressa, ki se je zgodila leta 1929 pri Rajhenburgu, današnji Brestanici.

Železniška nesreča Orient Ekspresa pri Rajhenburgu (1929)

V nedeljo, 3. novembra 1929, se je v zgodnjih jutranjih urah na železniški postaji Rajhenburg (danes Brestanica) pripetila ena najhujših železniških nesreč pri nas dotlej. Odmevnost in dramatičnost dogodku so dodale predvsem smrtne žrtve ter dejstvo, da je v nesrečo bil vpleten ikonični in eden najbolj znanih vlakov te dobe, sloviti Orient Ekspres. Manjša postaja Rajhenburg je služila predvsem kot izogibališče nasproti vozečim vlakom. Iz Zagreba je v smeri Zidanega Mosta vozil Orient Ekspres, v nasprotno smer pa tovorni vlak. Dežurni železniški uradnik na postaji Rantaša je dal prepozno znak za umikanje in ekspresni vlak je tovorni vlak presekal na dvoje. Njegova lokomotiva se je zarila v vagone tovornega vlaka, nato skočila s službenim (poštnim) in jedilnim vagonom vred s tira ter strmoglavila preko mostu v globoko strugo potoka Brestanica tik pred njegovim izlivom v Savo. V nesreči so bili razbiti tudi trije zadnji vagoni tovornega vlaka. Katastrofa je bila zelo huda, saj je zahtevala človeška življenja. Strojevodja tovornega vlaka Vodlak in kurjač Jeromen sta bila takoj mrtva. Strojevodja ekspresnega vlaka Medle je v zadnjem hipu skočil z lokomotive, se izognil takojšnji smrti, a je bil v ljubljanski bolnici še naslednje dni v kritičnem stanju. Medle je s hitrim zaviranjem preprečil večjo katastrofo in iztirjenje ekspresnega vlaka v celoti. Najbolj tragična po svoje pa je bila smrt strojevodje Rudolfa Arzenška, ki se je med kolegi znašel v vlogi zasebnika, saj se je iz Zagreba vračal z rokoborskega tekmovanja. Arženšek, član mariborskega sportnega kluba Železničar, je bil celo državni prvak Jugoslavije v rokoborbi. Nesrečni slučaj, da ni našel drugega prevoza domov, je športnega šampiona in uglednega strojevodjo vodil v tragično smrt. Peti ponesrečenec je bil sprevodnik Tavčar, ki so ga prepeljali v zagrebško bolnico. Uradnik na postaji Rantaša se je zavedajoč krivde odločil soditi sebi, prerezal si je žile na obeh rokah, a so ga prepeljali v krško bolnico, kjer je kasneje okreval.

Vir: Zgodovinski arhiv Celje

Reprodukcijo in opis nesreče si lahko ogledate tudi na povezavi: