Leta 1892 sta bili v okviru Štajerskih deželnih železnic (StmLB) dograjeni dve ozkotirni progi progi širine 760 mm: Poljčane – Konjice, danes v Sloveniji, in Preding-Wieselsdorf – Stainz, danes v Avstriji.
Tovarna Krauss v Linzu je zanje izdelala 4 enake lokomotive: št. 1 – Meran, št. 2 – Stainz, št. 3 – Gonobitz in št. 4 – Heiligengeist. Št. 3 in 4 sta prišli na konjiško progo. Št. 3, ki je po 1. svetovni vojni dobila slovensko ime Konjice, se je ohranila, ker so jo potem, ko je odslužila, 1930 v železarni Jesenice obnovili in z oznako O-IV uporabili za svoj notranji transport. Ohranila pa se je tudi št. 2, Stainz, ki še danes v Avstriji vozi muzejske vlake.
Tehnične lastnosti:
Prejšnje oznake: Gonobitz 3
Konstrukcijski tip: Bt n2
Letnik: 1892
Tovarna: Krauss/Linz
Teža: 12 t
Osna obremenitev: 6 t
Dolžina: 5,3 m
Premer pogonskih koles: 610 mm
Tlak pare: 12 bar
Moč: 57 kW (78 KM)
Največja hitrost: 25 km/h
