Robustna in enostavna, obenem pa čisto prava, a pomanjšana avstrijska lokomotiva, ki vozi otroke in odrasle po tirnicah okoli Železniškega muzeja
Kaj je lahko za otroke bolj nepozabno doživetje iz Železniškega muzeja, kot je vožnja z vrtno železnico po 500 metrov dolgi progi, široki 184 milimetrov? Naj vam razkrijemo nastanek ene od modelnih lokomotiv in predstavimo njenega avtorja.
Modelno lokomotivo K.3, ki jo v prostorih ob borovcih hrani Železniški muzej Slovenskih železnic na Parmovi ulici v Ljubljani, je izdelal zdaj že upokojeni Miha Omerza. »Kot otrok sem veliko časa preživel na železniški postaji Ljubljana Rakovnik. Veliko smo se lovili in skrivali med vagoni,« opiše svoje otroške spomine, povezane z vlaki.
Miha Omerza je bil zaposlen kot vzdrževalec v Žitu. Na začetku tisočletja se je upokojil. Obenem pa je v tem času vedno pogosteje hodil v park Tivoli, kjer je imel takrat Janez Vogrinc modelno lokomotivo. »Hodil sem k njemu in se navduševal nad lokomotivo. Nekoč me je povabil, naj se včlanim v Društvo ljubiteljev železnic. Tam sem spoznal še ostale navdušence, ki so imeli svoje modelne lokomotive.«
Omerza je začel sodelovati z društvom in tako mu je nekoč na bolšjem sejmu nekdo ponudil, da mu proda svojo modelno lokomotivo.
»S tujim perjem se pa ne bom bahal, sem rekel. Kasneje mi je njegov prijatelj prodal nekaj delov za lokomotivo. Predvsem kolesa, cilindre in pogonsko drogovje. Ne pa kotla. Kotel sem naredil sam, prav tako osnovo, na kateri stojijo kolesa. Doma imam delavnico, stružnico, rezkalni stroj in lotil sem se dela. Delal sem jo pet let. Lokomotivo, ki tehta skoraj 200 kilogramov, in tri vagone,« s ponosom pove Omerza.
Kako izdelati modelno lokomotivo?
Modelna lokomotiva je za »male in velike« otroke privlačna, ker je enostavna, delovanje stroja je razumljivo, ni elektronike in se ne kvari, je prepričan Omerza.
Omerza ni imel načrta za izdelavo svoje modelne lokomotive. Hodil je v muzej ter meril in preučeval vzorčni model avstrijske lokomotive K.3.
»Če hočeš izdelati modelno železnico, je treba znati variti, razrezati pločevino, izbrati primerno debelino in kvaliteto pločevine. Iz kartona sem izrezal in zlepil model. Nimam pojma, koliko ur sem porabil, vsekakor zelo veliko. Ko se spraviš delat, nimaš pojma, nimaš znanja. Narediš nekaj in ne ustreza, zato zabrišeš ta izdelek pod mizo. Nato greš v muzej in iščeš, kje si ga pobiksal. Pa pogovarjaš se s kolegi, da najdemo rešitev.«
Varnost potnikov je na prvem mestu
S svojo modelno lokomotivo lahko pelje 20 otrok. Omerza zagotavlja, da je to zelo varna lokomotiva. »Vem, kaj in kako sem delal. Vem, da je moja lokomotiva izdelana močneje, kot bi bilo treba. Ima dva varnostna ventila. Tlačni preizkus je večji, kot je običajen. Maksimalni pritisk v kotlu je 10 barov, preizkušena je pa na 20 barih. Medtem ko je obratovalni pritisk 7 barov. To predstavlja absolutno varnost. Vsi vari so dvojni, poskrbel sem za kakovostno varjenje.«
Ko se lokomotiva pelje in zapiha veter, nese dim v obraz. »Zato sem naredil podaljšek na dimniku, da dim meni in potnikom nese čez glavo. Predvsem pa je potrebno pravilno kurjenje, da je čim manj dimljenja.«
Omerza poudarja, da mora med vožnjo skrbno paziti na ogenj in vodo. Vodo je treba dotakati med vožnjo, saj raven vode ne sme pasti pod določeno mejo. V kotlu je je med 7 in 12 litri. Čeprav bi njegova modelna lokomotiva lahko razvila enako hitrost kot prava lokomotiva, torej okoli 25 kilometrov na uro, pa po vrtni železnici okoli Železniškega muzeja vozi s hitrostjo le okoli 5 kilometrov na uro. Preveč je namreč ovinkov in kretnic, da bi razvil višjo hitrost.
Kateri so vitalni deli maketne lokomotive in kako deluje? Oglejte si video, kjer vse to na kratko razloži Miha Omerza.
Kaj je potrebno za krmiljenje vrtne železnice?
Omerza našteje ključne elemente, ki jih ima njegova modelna lokomotiva za upravljanje vožnje:
- Ravnalo je ventil, ki ga strojevodja odpira oziroma zapira in tako dovaja paro v cilindre.
- Revizirni mehanizem omogoča omejevanje porabe pare ter omogoča vožnjo naprej in nazaj. Z revizirnim mehanizmom strojevodja podaljšuje ali skrajšuje pot, ki jo opravi drsnik v cilindru. S tem, ko se skrajšuje pot drsnika, se zmanjšuje odpiranje kanalov oziroma dovod pare v cilinder. To določa, kolikšen odstotek pare gre v cilinder. Več kot je pare v cilindru, višja je moč in posledično večja poraba pare. Para v cilindru daje lokomotivi moč.
- Napajalna črpalka ima mehanični pogon. Injektor pa uporablja paro za dovod vode v kotel. Obe napravi skrbita za dovajanje vode v kotel.
Kako strojevodja zažene kompozicijo?
»Na štartu je vlak obremenjen, saj so na njem potniki, strojevodja ravnalo nastavi na polno, odpre ga na 90 ali celo 100 odstotkov. Takrat se cilinder napolni s paro v celoti, kar omogoči speljevanje vlaka. To povzroča močne izpuhe. Ko pa vlak že teče, lahko strojevodja zmanjšuje ravnalo, pri tem ohranja hitrost in obenem zmanjšuje moč,« pojasni Omerza.
Na prvem mestu pa je varnost potnikov! »Ne vozim hitro, da ne pride do iztirjenja. Predvsem zaradi kamna na tračnici ali pa slabo postavljene kretnice lahko pride do iztirjenja. Zato vozim zelo previdno in počasi.«
Veste, kaj je špajzanje?
Morda veste, kaj pomeni špajzanje? Ta izraz uporabljajo vsi kurjači in strojevodje, pomeni pa napajanje kotla z vodo.
»Kotel je treba večkrat po malem napajati. Če strojevodja preveč ohladi kotel, ustavi lokomotivo, saj pade tlak v kotlu,« pojasni Omerza. Tudi njemu se namreč kdaj pri modelni lokomotivi zgodi, da preveč ohladi kotel in mora potem na postaji počakati, da se voda ogreje.
Premog, ki poganja lokomotivo
»V svoji kleti imam še zalogo resavice, to je jugoslovanski rjavi premog. Pakiran je v velike 20-kilogramske vreče, v kateri so manjše 5-kilogramske vrečke. Ta premog uporabljam za kurjenje lokomotive.« Vendar ne samega, temveč v kombinaciji z antracitom. Antracit je najčistejša oblika premoga in ob gorenju spušča zelo malo dima, kombinacija obeh premogov pa omogoča optimalen izkoristek toplote.
Omerza obiskovalce s svojo modelno lokomotivo vozi po vrtni železnici v Železniškem muzeju. Lokomotivo za vožnjo pripravi in očisti že nekaj dni vnaprej. Na dan, ko prevaža potnike, zakuri približno uro pred začetkom, da nastane pritisk. Da doseže želeno temperaturo, porabi med 5 in 8 lopatk premoga.
Z vrtno železnico na druženje v tujino
Omerza pove, da gredo prijatelji in ljubitelji železnic vsako leto na druženje vrtnih železnic v Brno na Češkem ali v avstrijski Gradec. »Tam so modeli, ki so kot Rolls-Royce med avti, stanejo tudi po 60 tisoč evrov,« pojasni Omerza. Svojo modelno lokomotivo običajno pelje s kombijem. Poudari, kako jih gostitelji vedno toplo sprejmejo, postavijo tudi slovensko zastavo.
Vrtna železnica je v Brnu speljana pred nakupovalnim centrom, v Gradcu pa v parku pred bolnišnico. zaradi česar je vedno veliko obiskovalcev, ki si pridejo ogledat modelne lokomotive. »Z našimi lokomotivami se lahko neomejeno vozimo po progi, vendar pa pravila določajo, da lahko potnike prevaža le njihov komercialni vlak. Ta lahko pelje vsaj 50 potnikov.«
