Muzejski vlak v čast 120. obletnici Bohinjske proge

Bohinjska proga obsega 28 predorov, pet galerij in 65 mostov, reko Bačo pa prečka kar enajstkrat.
Proga je bila zgrajena med letoma 1900 in 1906. Eden ključnih razlogov za njeno gradnjo je bilo monopolno delovanje zasebne družbe Južne železnice, zaradi katerega so se prevozne cene na obstoječi povezavi med Dunajem in Trstom močno zvišale. Pomemben vpliv pa je imel tudi razvoj tržaškega pristanišča po odprtju Sueškega prekopa leta 1869. Povečan tovorni promet je razkril omejitve dotedanje železniške infrastrukture in potrebo po novih prometnih povezavah.
Z gradnjo Bohinjske proge je Avstro-Ogrska v Trstu zgradila tudi novo veliko železniško poslopje oziroma lastno končno postajo, kolodvor svetega Andreja. Proga je tako postala pomemben del širšega staroavstrijskega projekta alpskih železniških povezav.
Po drugi svetovni vojni prvotni gospodarski pomen proge ni bil v celoti uresničen, prav tako proga ni bila elektrificirana. V zadnjih desetletjih pa Bohinjska proga doživlja preporod, saj zaradi svoje tehnične dediščine, slikovite trase in turistične privlačnosti ponovno pridobiva na pomenu.