»Bliža se železna cesta, nje se ljub’ca veselim; iz Ljubljane v druga mesta kakor ptiček poletim.« S temi verzi je France Prešeren leta 1845 v pesmi Od železne ceste opisal navdušenje in velika pričakovanja, ki jih je med ljudmi vzbujal prihod železnice na Slovensko.
Bilo je junija davnega leta 1846, ko je po znameniti Južni železnici v Celje pripeljal prvi vlak ter odprl novo poglavje v zgodovini prometa na Slovenskem. 180 let kasneje ta zgodovinski trenutek obuja razstava Ponos preteklosti, moč prihodnosti – 180 let železnice na Slovenskem, ki so jo v Železniškem muzeju Slovenskih železnic pripravili skupaj s Pokrajinskim muzejem Celje.
»Vpliv železnice daleč presega zgolj prevoz potnikov in tovora. Skozi desetletja je soustvarjala gospodarski in kulturni razvoj ter številnim generacijam zagotavljala delo in preživetje. To velja še danes. Pravzaprav se zdi, da železnica znova pridobiva veljavo in da bo v prihodnje igrala še pomembnejšo vlogo pri povezovanju ljudi ter spodbujanju trajnostnega razvoja,« je ob današnjem odprtju razstave povedala direktorica sektorja za marketing pri Slovenskih železnicah Tanja Rotovnik.
V prelepi kulisi Železniškega muzeja SŽ, med mogočnimi parnimi lepoticami, je nekaj deset domačih in tujih obiskovalcev prisluhnilo dr. Josipu Orbaniću, izjemnemu poznavalcu in raziskovalcu železniške zgodovine pri nas. Skupaj z urednikom Klemnom Ponikvarjem je ob predstavitvi nove knjige Legendarni vlak gomulka obudil zgodbo vlaka, ki je desetletja zaznamoval potniški promet na slovenskih železnicah in ostal eden najbolj prepoznavnih simbolov povojnega železniškega prometa. Bučnemu aplavzu poslušalcev ob koncu predstavitve je sledilo sproščeno druženje in podpisovanje knjig.
Zakaj gomulka?
»Pri nas se je takrat uveljavila praksa, da smo vlake in lokomotive poimenovali po voditeljih držav, iz katerih so ti vlaki izvirali. Tako so gomulke dobile vzdevek po tedanjem poljskem voditelju Vladislavu Gomulki,« je pojasnil dr. Josip Orbanić in dodal, da so po podobnem principu nastali tudi vzdevki nekaterih drugih lokomotiv, med njimi Kennedy in Reagan.
Gomulke so izdelali leta 1964 v poljski tovarni Pafawag, po slovenskih tirih pa so prvič zapeljale 27. novembra istega leta po elektrificirani gorenjski progi. Skoraj šest desetletij so zanesljivo služile potnikom in zaznamovale vsakdan številnih generacij, v zadnjih letih obratovanja pa so postale prepoznavne tudi po številnih grafitih, ki so jim dali poseben pečat.
Od slovenskih tirov se je gomulka poslovila 24. junija 2021. Natančno opolnoči je z ljubljanske železniške postaje odpeljala še zadnja garnitura in s tem zaključila eno najdaljših ter najbolj prepoznavnih poglavij v zgodovini slovenskega potniškega prometa.
Za najmlajše: vožnja po vrtni železnici in sladke lokomotive
Nobenega dvoma ni, da železnica očara vse generacije. Tudi v soboto se je v muzeju zbralo vsaj toliko mladih ljubiteljev železnice kot tistih starejših. Težko je reči, kaj je najmlajše navdušilo bolj – sladke palačinke v obliki lokomotive ali vožnja z vlakom po vrtni železnici. V pričakovanju svoje vožnje so raziskovali muzejsko zbirko, občudovali mogočne parne lepotice in se fotografirali z maskoto Slovenskih železnic, ki je skrbela za dobro voljo na muzejskem dvorišču.
»Vožnje z vlakom vrtne železnice so med našimi najmlajšimi obiskovalci zares priljubljene. Ob njih otroci v živo spoznavajo delovanje parnih lokomotiv, saj se po dvorišču popeljejo z miniaturnimi različicami velikih parnih lokomotiv, ki jih sicer občudujejo v muzeju. Lepo je videti, da železnica še vedno navdušuje tudi mlajše generacije, zato želimo takšna doživetja ohranjati in razvijati tudi v prihodnje,« je povedala Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic.
Nova razstava bo, pravi Špitalar, v Železniškem muzeju Slovenskih železnic na Parmovi ulici v Ljubljani predvidoma na ogled vse do konca letošnjega leta.
