Lokomotive

“Nurmi” (bivol) je ena najuspešnejših madžarskih konstrukcij za glavne proge in pooseblja posebni madžarski slog. Ob nenehnem posodabljanju so jih izdelovali od 1924 vse do 1958.

Okrog 60 jih je vozilo kot serija 11 tudi na progah JŽ. V Sloveniji le izjemoma, npr. do leta 1957 kot prve posebne lokomotive Titovega modrega vlaka, ko so jih zamenjale dizelhidravlične lokomotive Krauss-Maffei. Ohranjeni sta tudi drugi dve Titovi lokomotivi, 11-015 v Zagrebu in 11-022 v Beogradu.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: MAV vrsta 424

Konstrukcijski tip: 2D h2

Letnik: 1947 (od 1924)

Tovarna: MAVAG

Teža: 140 t

Osna obremenitev: 14,8 t

Dolžina: 21,5 m

Premer pogonskih koles: 1.600 mm

Tlak pare: 14 bar

Moč: 880 kW (1200 KM)

Največja hitrost: 90 km/h

Za oskrbo osvajalne armade so Nemci leta 1943 s poenostavitvijo moderne tovorne lokomotive razvili robustno “vojno” vrsto 52. Izdelovale so jih vse lokomotivske tovarne na zasedenih ozemljih, nekoč so jih v enem dnevu izdelali kar 51. Skupaj so jih izdelali okrog 6300, 25 tudi za NDH kot vrsto 30. Po vojni so dobile oznako JŽ 33. Zaradi zmerne osne obremenitve in velike hitrosti v obeh smereh (!) so primerne tako za stranske proge kot za brzovlake. Čeprav sprva namenjene le za čas vojne, so se po vsej Evropi obdržale do konca parne vleke. Na omrežju JŽ jih je bilo kar 342. V Slovenijo jih je nekaj prišlo v Ljubljano in na bohinjsko progo šele v šestdesetih letih.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: HDŽ 30-037

Konstrukcijski tip: 1Eh2

Letnik: 1944

Tovarna: Henschel, Kassel

Teža: 140 t

Osna obremenitev: 15,4 t

Dolžina: 23 m

Premer pogonskih koles: 1400 mm

Tlak pare: 16 bar

Moč: 1200 kW (1620 KM)

Največja hitrost: 80 km/h

Težka, zelo močna tovorna lokomotiva, predhodnica nemških enotnih lokomotiv, saj so jo izdelovali tako za pruske kot za badenske, saške in würtemberške železnice, do leta 1921 skupaj 1158. K nam so prišle med 2. svetovno vojno, ostalo jih je 49. Dobile so oznako JŽ 36 in prišle v Slovenijo, kjer so vozile tovorne vlake na vseh glavnih progah. Nazadnje so bile stacionirane v Ljubljani in Novi Gorici.

So razmeroma zapletene, s tremi parnimi stroji, da je vlečna sila bolj enakomerna in kolesa pozneje zdrsijo. Kurjač in delavničarji pa imajo težaško delo.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: KPEV G.12; DRB 58 1226

Konstrukcijski tip: 1E h3

Letnik: 1919 (od 1917)

Tovarna: Henschel, Kassel

Teža: 140 t

Osna obremenitev: 16,7 t

Dolžina: 18,5 m

Premer pogonskih koles: 1.400 mm

Tlak pare: 14 bar

Moč: 1132 kW (1540 KM)

Največja hitrost: 65 km/h

Leta 1930 je tovarna Borsig v skladu s konceptom nemških enotnih lokomotiv iz leta 1920 konstruirala tri tipe modernih enotnih lokomotiv za Kraljevino SHS – za brzovlake, potniške in tovorne vlake. Vrsta 06 za potniške vlake je posebej prilagojena progam in vrstam premoga v Sloveniji, vendar je bilo treba zaradi velike teže utrditi mostove na glavnih progah.

Uživa sloves gorske brzovozne lokomotive. Je ena redkih avtohtonih slovenskih lokomotivskih vrst. Ohranjeni sta tudi 06-013 in 06-016.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: SHS 486.318

Konstrukcijski tip: 1D1 h

Letnik: 1930

Tovarna: Borsig, Berlin

Teža: 160 t

Osna obremenitev: 18 t

Dolžina: 21,9 m

Premer pogonskih koles: 1600 mm

Tlak pare: 16 bar

Moč: 1250 kW (1700 KM)

Največja hitrost: 85 km/h

Avstrija je v skladu s sklepi berlinskega kongresa leta 1878 zasedla Bosno in Hercegovino in jo postopoma prepredla z ozkotirnimi progami širine 760 mm. Odseke čez Ivan-sedlo in Komar je zgradila zelo strme – do 60 promilov – in jih opremila z zobato letvijo sistema Abt. Med posebnimi lokomotivami z zobatim pogonom je bilo do leta 1919 izdelanih 38 serije 97.

Ta konstrukcija ing. Feichtingerja velja kot tehnično najbolj dozorela, z izrednimi tehničnimi rešitvami. Na običajni progi doseže 30 km/h, na zobati 15 km/h. Ima pet različnih zavor. Njen mehanizem je tako precizno izdelan, da ga primerjajo z urnim.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: BHStB/SHS IIIc5 728

Konstrukcijski tip: C2zzst n2+2 (Joy; Abt)

Letnik: 1913 (od 1894)

Tovarna: WLF Floridsdorf

Teža: 37 t

Osna obremenitev: 8 t

Dolžina: 10,2 m

Premer pogonskih koles: 800 mm

Tlak pare: 12 bar

Moč: 195 kW (265 KM)

Največja hitrost: 30/15 km/h

Kot bi Gölsdorfov naslednik Rihosek vzkliknil “Nazaj k enostavnosti!”, ko je ustvaril to lokomotivo. V primerjavi z Gölsdorfovimi zapletenimi, finimi in občutljivimi konstrukcijami je to močan, robusten in vzdržljiv stroj, ki ga je mogoče enostavno vzdrževati. Železnice SHS so leta 1925/26 kupile 10 teh lokomotiv za kurilnici Gračac in Srpske Moravice.

Po 2. svetovni vojni je ostalo na progah JDŽ skupaj 42 teh lokomotiv. V Sloveniji so vlekle najtežje vlake na vseh glavnih progah, v Istri celo brzovlake.

Tehnične lastnosti:

Tuje oznake: ÖBB 81, DRB 58.7, BBÖ 58

Konstrukcijski tip: 1E h2

Letnik: 1922 (od 1920)

Tovarna: WrNSt

teža: 120 t

Osna obremenitev: 14 t

Dolžina: 18 m

Premer pogonskih koles: 1.300 mm

Tlak pare: 15 bar

Moč: 1000 kW (1360 KM)

Največja hitrost: 60 km/h

Leta 1884 so nastale C. k. avstrijske državne železnice (kkStB), ki so postopoma podržavile skoraj vse zasebne železnice v monarhiji. Zasnovale so tri nove, standardne tipe lokomotiv: za brzovlake, lahki večnamenski tip in težko tovorno lokomotivo serije 73, nenavadno močno in zmogljivo, vendar preprosto in zanesljivo. Do leta 1909 so jih izdelali kar 453. Postale so standardni tip vojaške uprave. Vozile so skoraj po celotni monarhiji. K nam so prišle šele med 2. svetovno vojno. Po vojni so nam pripadle 4 in so prišle v kurilnico Ljubljana Šiška za nabiralnike in premik. Dobile so oznako JDŽ 133. 73.372 je prišla k nam med 2. svetovno vojno z nemško oznako DRB 55 5737. Po vojni je dobila številko 133-005 in je bila dodeljena rudniku premoga Kreka.

Ob prelomu stoletja so kkStB vgradile na nekatere lokomotive naprave tipa Holden za dodatno kurjenje s surovo nafto. V letih 1911/12 je bilo teh naprav vgrajeno največ – na skoraj 1000 lokomotivah. Med njimi je bilo tudi 145 lokomotiv serije 73. Najvidnejši del te opreme je bil veliki rezervoar za nafto, nameščen na tenderju. Leta 1996 se je takšen pozabljen rezervoar našel v Sekciji za vleko Ljubljana. Takoj je bil muzejsko zaščiten, očiščen in pobarvan ter nato nameščen na tender lokomotive 73.372. Ni pa znano, ali je ta lokomotiva v resnici kdaj bila opremljena z dodatno kurjavo z nafto.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: DRB 55 5737; (JDŽ) 133-005

Konstrukcijski tip: D n2

Letnik: 1906 (od 1885)

Tovarna: StEG

Teža: 90 t

Osna obremenitev: 14 t

Dolžina: 16,5 m

Premer pogonskih koles: 1.134 mm

Tlak pare: 11 bar

Moč: 500 KW (680 KM)

Največja hitrost: 35 km/h

Leta 1892 sta bili v okviru Štajerskih deželnih železnic (StmLB) dograjeni dve ozkotirni progi progi širine 760 mm: Poljčane – Konjice, danes v Sloveniji, in Preding-Wieselsdorf – Stainz, danes v Avstriji.

Tovarna Krauss v Linzu je zanje izdelala 4 enake lokomotive: št. 1 – Meran, št. 2 – Stainz, št. 3 – Gonobitz in št. 4 – Heiligengeist. Št. 3 in 4 sta prišli na konjiško progo. Št. 3, ki je po 1. svetovni vojni dobila slovensko ime Konjice, se je ohranila, ker so jo potem, ko je odslužila, 1930 v železarni Jesenice obnovili in z oznako O-IV uporabili za svoj notranji transport. Ohranila pa se je tudi št. 2, Stainz, ki še danes v Avstriji vozi muzejske vlake.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: Gonobitz 3

Konstrukcijski tip: Bt n2

Letnik: 1892

Tovarna: Krauss/Linz

Teža: 12 t

Osna obremenitev:  6 t

Dolžina: 5,3 m

Premer pogonskih koles: 610 mm

Tlak pare: 12 bar

Moč: 57 kW (78 KM)

Največja hitrost: 25 km/h

Ena najboljših konstrukcij nekdanje Južne železnice (Südbahn – SB), mejnik pri konstruiranju lokomotiv. Hans Steffan in Ernst Prossy sta jo razvila posebej za progo Ljubljana – Trst, torej je avtohtona. Sodobniki so občudovali njeno “utilitaris­tično strogost, trpko lepoto”.

Na preizkusnih vožnjah leta 1910 je razvila največjo moč kar 1547 KM (!) in največjo hitrost 128 km/h. Razširila se je tudi na druge proge Južne železnice v Avstriji in na Madžarskem. Skupaj 57 so jih izdelale lokomotivske tovarne StEG na Dunaju, WLF v Floridsdorfu in Strojna tovarna v Budimpešti.

Danes obstajata še dve takšni lokomotivi, avstrijska 109.13 in madžarska 109.109.

Tehnične lastnosti

Prejšnje oznake: SB 109.38, DRB 38 4119

Konstrukcijski tip: 2C h2

Letnik: 1914 (od 1910)

Tovarna: WLF Floridsdorf

Teža: 100 t

Osna obremenitev: 14,4 t

Dolžina: 17,6 m

Premer pogonskih koles: 1740 mm

Tlak pare: 13 bar

Moč: 735 kW (1000 KM)

Največja hitrost: 90 km/h

Da na lokalnih progah ne bi potrebovali prtljažnih vagonov, sta konstruktorja Elbel in Gölsdorf – oče ustvarila “prtljažno” lokomotivo – kot bi ji za hišico dodala pol lesenega tovornega vagona. Ti prtljažni oddelki se zaradi premogovega prahu in saj niso obnesli in so jih kmalu odstranili.

Kljub nerodnemu videzu pa so bile lokomotive zelo okretne. 162-001 je npr. med Ljubljano in Kamnikom zelo skrajšala vozne čase.

Tehnične lastnosti

Prejšnje oznake: SB 4.52

Konstrukcijski tip: B1t n2

Letnik: 1880

Tovarna: WLF Floridsdorf

Teža: 26,7 t

Osna obremenitev: 9 t

Dolžina: 7,2 m

Premer pogonskih koles: 970 mm

Tlak pare: 12 bar

Moč: 155 kW (210 KM)

Največja hitrost: 45 km/h

Zelo posrečena lahka tendrovka za primestni potniški promet, sposobna tudi za vleko brzovlakov.

V produkciji od 1904 do 1918. Razširjena po celotnem avstrijskem delu avstro-ogrske monarhije, tako tudi na slovenskih progah Ljubljana – Trbiž in Ljubljana – Novo mesto – Karlovac, proti koncu umaknjena na lokalne proge Kranj – Tržič, Ljubljana – Vrhnika, Ljubljana – Kočevje in Celje – Dravograd.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: kkStB 229.91, SB 229

Konstrukcijski tip: 1C1t n2v

Letnik: 1910 (od 1904)

Tovarna: StEG

Teža: 67 t

Osna obremenitev: 14 t

Dolžina: 11,8 m

Premer pogonskih koles: 1574 mm

Tlak pare: 14 bar

Moč: 370 kW (500 KM)

Največja hitrost: 80 km/h

Serija SB 29 je ena najboljših in najbolj razširjenih lokomotiv nekdanje Južne železnice, primerna tako za tovorne kot za potniške vlake. Od 1859 do 1873 so jih v tovarnah StEG, Sigl in Esslingen izdelali več kot 200.

Po 1. svetovni vojni jih je pri nas ostalo 66, vendar leta 1933 kot serija JDŽ 124 renumerirano le še 32. V uporabi le še za lažje tovorne vlake, za premik in na lokalnih progah. Št. 718 je najstarejša lokomotiva v slovenski muzejski zbirki.

Že 1949 je bila ob 100-letnici železnic v Jugoslaviji muzejsko zaščitena in približana izvirnemu stanju. 1996 ponovno restavrirana, žal nevozna.

Tehnične lastnosti:

Prejšnje oznake: SB 29.718; JDŽ 124-004

Konstrukcijski tip: C n2

Letnik: 1861 (od 1859)

Tovarna: StEG (Haswell)

Teža: 64 t

Osna obremenitev: 13 t

Dolžina: 14,3 m

Premer pogonskih koles: 1.245 mm

Tlak pare: 9 bar

moč: 300 kW (410 KM)

največja hitrost: 45 km/h

Izvrstna konstrukcija Gölsdorfa – očeta iz leta 1885, za brzovlake na progah Južne železnice. Ob prelomu stoletja v Mariboru kar 12 teh lokomotiv. V Trstu, ki je sodil v Ljubljansko vlečno inšpekcijo, pa še 8.

Po letu 1918 je bilo v SHS 16 lokomotiv. Vozile so iz Maribora v Ljubljano, na Prevalje, v Zagreb, tudi v Postojno. Do leta 1927 so bile že vse kasirane, razen št. 374 in 375, ki sta leta 1933 postali JDŽ 103-001 in 103-002. Kmalu sta bili tudi ti dve razrezani.

Zaradi velikega zgodovinskega pomena smo pridobili za zbirko muzeja št. 406 z železnice GKB (Graz-Köflacher Eisenbahn).

Tehnične lastnosti:

Druge oznake: JDŽ 103

Konstrukcijski tip: 2B n2

Letnik: 1896 (od 1885)

Tovarna: WrNSt

Teža: 78 t

Osna obremenitev: 14 t

Dolžina: 14,9 m

Premer pogonskih koles: 1.730 mm

Tlak pare: 12 bar

Moč: 515 kW (700 KM)

Največja hitrost: 80 km/h