Parne lokomotive, ki so omogočile razvoj železnic, so nastale v prvih letih devetnajstega stoletja in so obvladovale proge več kakor poldrugo stoletje. Ves čas so se razvijale in izboljševale. Iz obširne muzejske zbirke, ki obsega več kakor šestdeset lokomotiv in več kakor petdeset vagonov ter drugih vozil, so na razstavi predstavljene le najpomembnejše med njimi.
Lokomotive
Najstarejša lokomotiva je SB 29.718 nekdanje Južne železnice iz leta 1861, družbo ji dela mala 162-001 iz leta 1880, ki je zaradi velikega dimnika dobila vzdevek »kamniški škrnicelj«, malo naprej je najimenitnejša, brzovozna 03-002, ki je bila leta 1910 zasnovana posebej za progo Ljubljana – Trst, v bližini je mogočna 06-018, ki je bila leta 1930 prav tako konstruirana posebej za naše proge, ljubka posebnost pa je najmanjša, K3, ki je bila leta 1892 narejena nalašč za ozkotirno progo Poljčane – Konjice.
Vagoni in druga vozila
O vagonih je na voljo dosti manj podatkov kot o lokomotivah, saj so že davno odslužili in smo jih za naše potrebe večinoma pridobili od Železniškega gradbenega podjetja, kjer so služili kot potujoča skladišča ali bivalnice za delavce. Vagoni so zato »zneseni z vseh vetrov« – a takšna je bila tudi dejansko zgodovina potniškega prometa pri nas.
Tako najdemo v naši zbirki nekdanji službeno-poštni vagon DF 43621, izdelan leta 1914 za potrebe Južne železnice v avstrijskem Gradcu, pa Cs 31198, najstarejši potniški vagon v zbirki muzeja, izdelan leta 1893 za Južno železnico v tovarni Nesselsdorf na Češkem, pa Ci 31972, ki je bil leta 1922 izdelan za Češkoslovaške železnice in je nekako zašel k nam, in Cs 31464, po tipu vagon staroavstrijskih državnih železnic (kkStB).